Mlečna cesta Kaj pa, če ta biti, nebesna, nema in pozabljena, beli pritlikavci, skrivajo v sebi planete, na katerih lahko cveti življenje?
Pozabimo takoj, da lahko le aktivno Sonce nosi v sebi naseljene svetove. Nedavna raziskava ekipe Aomave Shields nam ponuja, da ponovno razmislimo o vesoljski rodovitnosti Mlečne ceste.
Mislili smo, da so te zvezde neplodne: lahko so primerne za življenje
Bele pritlikavke, ki jih pogosto dojemamo kot hladne in neprijazne ostanke, so v resnici zelo številne: v Mlečni cesti jih je okoli 10 milijard. Do zdaj so jih znanstveniki pri iskanju svetov, primernih za življenje, večinoma ignorirali, saj na njih ne poteka jedrska sinteza.
Vendar so Shields in njegovi sodelavci s pomočjo 3D-modeliranja podnebja pokazali, da lahko kamnita planeta, ki se vrti okoli bele pritlikavke, ponudi več življenjskega prostora kot podobna planeta okoli žive zvezde, kot je Kepler-62.
Dejansko je območje primernosti za življenje zelo blizu mrtve zvezde. To povzroča hitro vrtenje, približno 10 ur, v primerjavi s 155 dnevi za planet Kepler-62. To vrtenje preprečuje nastanek preveč gostih oblakov na dnevni strani. Posledica tega je, da planet ohranja toplejšo površino in je potencialno primeren za življenje.
Nekatere bele pritlikavke ponujajo idealne pogoje za življenje v obdobju milijard let
Vendar pa niso vse bele pritlikavke enake. Redka kategorija, obogatena z neonom 22, predstavlja približno 6 % najbolj masivnih. Te zvezde se ohlajajo počasneje.
Tako zagotavljajo stabilno območje, primerno za življenje, v obdobju 8–10 milijard let. Njihova stabilnost in oddaljenost od planet omejujeta vpliv plimskih sil. Zaradi teh pogojev se povečajo možnosti za nastanek življenja.
Poleg tega druge raziskave kažejo, da lahko ti svetovi ujamejo dovolj ultravijolične svetlobe za fotosintezo ali abiogenezo. Še več, te planete bo mogoče videti celo s teleskopi naslednje generacije.
Morda je galaksija polna živih planetov, o katerih nismo vedeli Mlečna cesta
Tako ta nebesna telesa, ki smo jih imeli za neživa, danes postajajo verodostojni kandidati v iskanju izvenzemeljskega življenja. Več kot 10 milijard belih pritlikavcev naseljuje Galaksijo, in vsak od njih lahko vsebuje vsaj en planet. To ni več igla v kopici sena. Pred nami se odpira cela galaksija.
Ta preobrat v perspektivi presega okvire same astrofizike. Pretrese tudi naše miselne modele. Ali nismo zavrnili nekaterih signalov ali oblik življenja samo zato, ker niso ustrezali našim pričakovanjem? To odkritje nas spodbuja k večji intelektualni prožnosti. Poleg tega oživlja pomembno znanstveno radovednost.Kaj če se življenje, ki nikakor ni redkost, izkaže za trajnostno, raznoliko in globoko nepričakovano? Kaj če bodo na koncu mrtve zvezde postale najbolj plodna tla za ponovno razmišljanje o tem, kaj pomeni »biti živ« v vesolju?
